Enote za evaporativno (adiabatno) hlajenje lahko v nekaterih primerih omogočajo optimalne rešitve. Njihova osnovna prednost v primerjavi s klasičnimi enotami za hlajenje je v bistveno nižji porabi energije za določen hladilni učinek (60-70%).
Njihova prva omejitev je v tem, da ne zagotavljajo stabilnega hladilnega učinka. Primerne so za vroče in suho podnebje, v bolj vlažnih poletnih dneh (kakršni v Sloveniji prevladujejo) pa se zaradi odvisnosti od možnosti izhlapevanja vode v soparnih dnevih, njihova učinkovitost bistveno zmanjša. Druga pomembna omejitev je, da občutno povišajo absolutno vlažnost klimatiziranega prostora, zato so neprimerne za prostore z občutljivo elektroniko, povišana vlažnost pa dodatno privlači žuželke in že sama po sebi slabša bivalne pogoje v prostoru.
Adiabatno hlajenje priporočamo v primerih, ko relativna vlaga v prostoru ne predstavlja težave z vidika tehnologije in ljudi, oziroma kadar naročnik zavestno računa na hladilni učinek predvsem v nadpovprečno suhih dneh in tam kjer ima uporabnik trajno rešeno ogrevanje prostora na način, ki je cenovno ugodnejši od cene proizvodnje toplote s toplotno črpalko zrak-zrak.
